Vsak blog, ki ga odprem, govori o nekih propadlih/srečnih vezah, o stresnih situacijah povezanih z moškimi.
Ampak čemu vsi govorijo nekaj nasplošno o vezah, če pa imajo baje vsi neke popolne veze? Nobena veza ni popolna, sploh pa ni bila tista, ki je ni več . Čeprav z drugega kota, za posameznika pa njegova veza je popolna, tudi če za druge ni. Nekaterim pa je opravljanje in vtikanje v tuje veze prav zabavno. Jim je v vezah tako dolgočasno, da morajo popestriti življenje z vtikanjem nosu v tuje probleme. Najboljš je mal o drugih govort, če o sebi ni nič pametnega za povedat.
Ne vem, kako lahko nekdo, ki ima z dvema osebama, ki sta v odnosu preživi 5 minut in nato sodi ali je njuna veza brezupna ali vredna nadeljevanja.
Na drugi strani pa imamo prijateljske vezi. Ki pa so še bolj krhke kot tiste ljubezenske in včasih tudi bolj vredne. Te vezi je treba krepi in vzdrževati. Vsaka napačna poteza, vsaka grda beseda, odžene tebi ljubo osebo. Včasih se ljudje vprašajo ali te ima nekdo rad? Pa ali je potem zmožen narediti nekaj takega, da te prizadane? Ali res s tem, ko nekoga očrniš in mu rečeš, da ti pomeni manj kot žvečilka na cesti, pokažeš svoj prezir ali je to še en dokaz, da ti je oseba ljuba?
Tako je tudi z vezami. V vsaki zvezi so nestrinjanja, prepirčki in jeza.
Ker še vedno smo vsi samo ljudje in nobenemu ne odgovarja vse. Nekoga moti poper v juhi, drugega dvignjen pokrov, tretjega prehitra vožnja.
Ampak to ne pomeni, da se nimamo radi. To pomeni, da znamo sprejemat kompromise in se prilagajat. Nekateri ne znajo reševati težav sami in jih je sram priznat partnerju, da jih moti nakaj.
Takrat se zatečejo k prijateljem. Ki naj bi jim stali ob strani in jih potrpežljivo poslušali. In to zadržali zase. In ne vsakič, ko se skregaš, vreči naprej kako te je poslušal in kako krizo imaš s svojim fantom in da si nehaj zakrivat oči.
Tudi jaz imam včasih težave z mojim, vsak jih ima, če prizna ali pa ne.
In povem prijateljici/prijateljicam, ki me tolažijo in za katere vem, da ne bodo tega trosile okoli. Pa je najina zveza trdna. In si zaupava, ter veliko pogovarjava, ampak mogoče pa si samo zatiskam oči in se slepim. Ampak mene tudi zmoti na njemu marsikaj in se kujam, ampak zaradi tega ne bom končala najine zveze. Ker je to največja oslarija, kar sem jih slišala.
Približno tako kot bi on mene pustil, ker cele dneve visim na mesiđerju.
Ampak vtikanje v tuje veze in njihovo vlačenje po netu je pa odraz nezrelosti.
Lahko govoriš o meni in o meni in tebi kot prijateljicah, ampak o moji vezi pa nima kdo kaj govort. Ker nihče ne pozna celotne zgodbe. In me tud faking briga kaj si mislite.
Zakaj strah v vezi, sprosti se, strah prinese le najslabše. Veliko lepše je uživati z nekom sproščeno, brez zadržkov. Strah je le posledica nesigurnosti, negotovosti, ki pa je v tebi in uničuje tebe in vezo.
Vsak ima rad svobodo, tisti nasveti z ultimati so najbolj neumni kar sm jih kdaj slišala. Če ti kdo da tak nasvet te pošilja v prepad. Vsak si želi iti kdaj pa kdaj kam sam, s kolegi, kako bi se ti počutila, če bi ti tip rekel da ne smeš v šoping s kolegico. Ne bi ti bilo všeč ane. Torej vedi da lepa beseda lepo mesto najde in da ne delaj drugemu tistega, kar ne želiš da bi on tebi.
Pa dej puste partnerju in ljudem živeti no, kakor sami hočejo.
Problem modernih vez, ki razpadajo kot po tekočem traku, je v tem, ker se nobenemu ne da vzeti faking 15 minut časa in pogovort ter razrešit problemov, ker nekateri mislijo da komunikacija ni pomembna in pride v poštev na stara leta. Najlažje je za vse kar gre v vezi narobe okriviti partnerja, ga nahruliti, zaloputniti vrata za sabo ter ga zaradi besa prevarati.
Veza temelji na zaupanju, upoštevanju partnerja, odpuščanjju in seveda komunikaciji. Treba je vlagat v vezo, pa ne glede ali kaj dobiš v zameno ali ne. In verjetno če boš sam vlagal v vezo bo tudi tvoj partner, ker bo videl da ti ni vseeno za vaju. In če vlagata oba, potem zadeva more funkcionirat.
Ampak kaj pa jest vem, jest sm šele v 3 letu veze, itak more it zdej vse navzdol – BAJE.
